"Pošastni" orkan Melissa na Jamajki pustil razdejanje

Prebivalci Jamajke so se danes prebudili v razdejanje, ki ga je za seboj pustil orkan Melissa, ki ga strokovnjaki opisujejo kot pravo pošast.

Melissa je v torek dosegla Jamajko kot orkan najvišje, 5. kategorije, z vetrovi, ki so pihali s hitrostjo skoraj 300 kilometrov na uro. Najhuje je prizadel jugozahod države, kjer poročajo o uničenih cestah, šolah, bolnišnicah, mostovih in poškodovani električni infrastrukturi. Brez elektrike je ponoči ostalo približno 75 odstotkov države, navajajo tuji mediji.

Po navedbah jamajških oblasti je orkan največ škode povzročil na jugozahodu in severozahodu otoka. "Ostanite močni. Lahko bi bilo še huje," je dejal eden od vladnih predstavnikov in priznal, da je škoda na prizadetih območjih ogromna. "Zavedam se, da so ljudje utrpeli veliko razdejanje."

Kot poroča BBC, naj bi letališče v Kingstonu danes znova odprli za letala s humanitarno pomočjo. Združeni narodi so sporočili, da bodo, ko bo to mogoče, z Barbadosa na Jamajko prepeljali okoli 2.000 paketov človekoljubne pomoči. Pomoč je namenjena tudi drugim prizadetim državam, med njimi Haitiju in Kubi.

Orkan Melissa je namreč davi kot orkan tretje kategorije dosegel tudi Kubo, kjer so sunki vetra dosegli 195 kilometrov na uro, je sporočil ameriški Nacionalni center za orkane (NHC) iz Miamija. Kubanske oblasti so še pred prihodom orkana evakuirale več kot 735.000 ljudi. Predsednik Miguel Díaz-Canel je opozoril, da gre za enega najmočnejših orkanov, ki je kdajkoli prizadel državo.

Guvernerka province Granma, Yanetsy Terry Gutiérrez, je sporočila, da je "več območij province pod vodo". Poročajo o porušenih hišah, zaprtih gorskih cestah in odtrganih strehah. Predsednik Díaz-Canel je dejal, da je škoda "obsežna" in pozval prebivalce, naj ostanejo previdni in disciplinirani.

Po navedbah BBC se Melissa zdaj pomika proti Bahamom in naj bi otoško državo dosegla še danes kot orkan druge stopnje. Vlada je že v ponedeljek odredila evakuacijo več otokov na jugovzhodu otočja, ki bodo po napovedih najbolj izpostavljeni udaru orkana.

Melissa je sicer že zahtevala več življenj, med drugim najmanj 40 na Haitiju in eno v Dominikanski republiki. Uvodoma so o treh žrtvah poročali tudi na Jamajki, a je po navedbah tamkajšnjih oblasti še prezgodaj za ocene.

Za vse hujše orkane v veliki meri kriv človek

Strokovnjaki pravijo, da je Melissa živ in neposreden primer, kako lahko podnebne spremembe okrepijo najbolj uničujoče nevihte na planetu. Te napolnijo z dodatno toploto in vlago, zaradi česar postanejo skoraj neprepoznavne v primerjavi s preteklimi atlantskimi orkani.

Tri dni pred udarom na kopno je Melissa prečkala oceanske vode, ki so bile približno 1,4 stopinje Celzija toplejše od povprečja za ta letni čas. V tem času je doživela kar dve obdobji hitrega stopnjevanja. Po navedbah raziskovalne skupine Climate Central so takšne temperature vode, povezane s človekovimi vplivi na podnebje, danes veliko verjetnejše.

Ko je prečkala ta topla morja, so se njeni najmočnejši vetrovi v samo 24 urah podvojili, in sicer s 113 kilometrov na uro, kar ustreza tropski nevihti, na 225 kilometrov na uro, moč orkana četrte kategorije. Od nedelje do ponedeljka popoldne je moč vetrov znova sunkovito narasla, tokrat na kar 282 kilometrov na uro. V noči na torek, tik pred udarom na Jamajko, se je Melissa še dodatno okrepila.

Takšno vedenje orkanov postaja vse pogostejše. "Opazili smo izrazit porast hitrosti eksplozivnega stopnjevanja," je za CNN dejal Steve Bowen, glavni znanstvenik pri podjetju Gallagher Re. Pojasnjuje, da se je v zadnjih štirih desetletjih v večini oceanov povečalo število primerov, ko so se vetrovi v enem dnevu okrepili za vsaj 96 kilometrov na uro. "To je prav to, kar so znanstveniki napovedovali – toplejši oceani omogočajo nastanek orkanov najvišje intenzivnosti."

Raziskave potrjujejo, da toplejše podnebje zaradi onesnaževanja omogoča orkanom, da sproščajo več padavin. Toplejši zrak zadrži več vlage, ogreto morje pa pospeši izhlapevanje, kar v ozračje dovaja dodatno energijo, ki poganja nevihte.

Dolgoletni raziskovalec orkanov Kerry Emanuel za CNN pojasnjuje, da je temperatura oceanov eden ključnih dejavnikov moči orkanov. Melissa je dosegla svojo t. i. največjo potencialno intenzivnost. Večina orkanov tega praga ne doseže, saj jih omejujejo močni vetrovi v višjih plasteh ozračja.

"Ta orkan je naredil vse, kar si pri orkanu najmanj želiš," je za CNN dejal Daniel Swain, podnebni raziskovalec z univerze UCLA. Melissa je dosegla svojo največjo možno moč, njeno hitro stopnjevanje in druge značilnosti pa jasno kažejo prstne odtise podnebnih sprememb.

Vendar pa znanstveniki opozarjajo, da se vsega ne da neposredno pripisati podnebnim spremembam. Eden od primerov je počasno gibanje orkana. Čeprav opažajo trend počasnejšega premikanja orkanov v Atlantiku in drugih oceanih, povezava s podnebnimi spremembami po besedah klimatologa Jamesa Kossina še ni dokončno dokazana.